Novice

vizualna umetnost

TOBIAS PUTRIH: PERCEPTRON

TOBIAS PUTRIH: PERCEPTRON

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. maj 2021 ― Tobias Putrih se v konceptualnih in materialno efemernih projektih giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo ter se ukvarja z avantgardami 20. stoletja, zlasti z utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora. Njegova dela so največkrat predlogi, makete oziroma modeli obstoječih arhitekturnih zasnov in historičnih idej. Navdihujoč se pri dediščini eksperimentiranja, med drugim v opusih Buckminsterja Fullerja, Friedricha Kieslerja in Yona Friedmana, Putrih uresničuje arhitekturne spremembe javnih prostorov – kinodvoran, knjižnic, galerij in univerz – ter gradi začasna okolja iz običajnih, industrijskih ali nematerialnih materialov: papirja, kartona, lesa in svetlobe. Lomljene oblike ter spremembe nivojev prostora in osvetlitve uporablja za gradnjo pripovedne poti, na kateri obiskovalce potaplja v notranjosti prostorskih postavitev. Svoje instalacije snuje kot družbene prostore, strukture za ustvarjanje in ohranjanje občutka skupnosti. Na njegove minimalistične rešitve vplivajo modernistične strukture, še zlasti v delih, ki poudarjajo preproste zgradbe, mehanizme projiciranja, bele ploskve in čist prostor. Modernistična zaznavna arhitektura je za Putriha, ki raziskuje njene oblike zatopljenosti v ambient, generativna umetniška paradigma. Umetnik se v delu še zlasti tesno navezuje na razvijajočo se zgodovino arhitekture kinodvoran, zato njegove instalacije v svojih površinah združujejo tako povsem zaznavne konstrukcije kot bolj zapletene atmosferične oblike nekdanjih kinodvoran. S takim poustvarjanjem socialne arhitekture projiciranja pokaže spremenljive geometrije in variabilne arhitektonike. Umeščene v kiparsko formo v začasnih, prilagodljivih arhitekturah, podobnih zaslonskim pregradam, postanejo Putrihove zamišljene površine same prosojni teksturni objekti. In his conceptual, materially ephemeral projects that move between sculpture, architecture, and science, Tobias Putrih engages 20th century avant-gardes, in particular their utopian and visionar
SONJA VULPES: LIMBO

SONJA VULPES: LIMBO

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. maj 2021 ― Naslov razstave Limbo je premišljeno izbrana beseda, s katero lahko natančno in neposredno opišemo likovno-duševni izraz avtoportretov v najnovejši seriji grafik Sonje Vulpes, na katerih prevladuje psiho-fizično stanje negotovosti in ujetosti v nedoločljiv vmesni ali prehodni prostor.Čas podob, v katerem živimo, je zanimiv in bolj kompleksen, kakor nam ga prikazujejo množice fotografij osebnih profilov na družbenih omrežjih, kjer prevladuje veselje srečnih ljudi. Iz neke oddaljene prihodnosti bi zagotovo trdili, da je bilo to obdobje vsesplošne radosti. A nekateri srečni obrazi – selfiji – so le maske, pod katerimi se skrivajo negotovost, strah, obup, jeza, žalost, nemoč in podobna zapletena čustvena stanja človeške psihe. Nezmožnost izpovedovanja osebne sreče in veselja marsikoga prisili v zavestno laž o tem ali pa ga izloči iz pričakovanih in sprejemljivih družbenih okvirov.Razmah selfijev je posredno vplival tudi na razumevanje avtoportreta, ki je v kontekstu likovne umetnosti uveljavljen motiv, za katerega lahko rečemo, da načrtno slika človeško psiho takšno, kakršna je. Težavnost motiva in nezmožnost poglobljenega pogleda vase sta nemara vzroka, da je razmeroma redek v sodobni likovni umetnosti, še redkeje pa ga srečamo v sodobni slovenski grafični produkciji. Dober avtoportret določata izoblikovan likovni jezik in brezkompromisna iskrenost v opazovanju samega sebe. Avtoportreti Sonje Vulpes imajo oboje. Začutimo lahko surovo izpovednost kot posledico iskrenega opazovanja same sebe, zato je na upodobitvah ne obkrožajo simboli ali drugi pomenski znaki, saj poskuša tako rekoč vse povedati s položajem telesa in izrazom na obrazu, s poudarkom na očeh, ki so lahko polni črni ali zgolj obrisani prazni beli krogi. Figura je pogosto pokrčena in ujeta v nedoločenem prostoru, kjer sta ozadje in prostor le nakazana, večinoma pa popolnoma abstraktna in bolj odsevata razpoloženje figure kot njeno prostorsko umestitev. Grafike odlikuje preprosta in natančna risba, ki jo graf
še novic